Južna Italija z avtom / Bari, Matera, Polignano a Mare, Tarano, Otranto, Alberobello / 3360 km v 7 dneh

To, da mi je Italija všeč, je dejstvo. Tudi to, da jo rad odkrivam z avtom. In prvomajski prazniki so bili kot nalašč za to, da se podam v del Italije, ki ga še nisem odkril. Južna Italija ponuja stik zgodovine, precej prvinski Italijo in čudovite zgodovinske točke, da o plažah in hrani niti ne govorim. Bari, Matera, Lecce, Tarano, Otranto, Alberobello, Meglia, Locorotondo, Altamura, Francavilla Fontana, Polignano a Mare, Pescara, Ravenna ...

To zgoraj je spisek lokacij, ki sem jih uspel obiskati v sedmih dneh. V tem času sem prevozil več kot 3360 kilometrov, natočil preko 300 litrov goriva in za cestnine plačal več kot 150 evrov. Nazaj sem se vrnil poln vtisov, predvsem pa tudi precej utrujen, saj jaz ločim med počitnicami in med potovanjem - pri slednjem se ne "šparam", ampak si poskušam v čim krajšem času ogledati čim več stvari. Južna Italija mi je to omogočila.

Ker je na potovanju težko objavljati vsebine sproti, sem se odločil, da bom sproti objavljal zgolj najbolj zanimive stvari. In uspelo mi je pisati o:

Vendar je bil to samo del tega, kar sem videl in doživel. Zato sem se odločil, da bom snemal videe in jih kasneje "zmetal skupaj" in objavil. Niso to "vlogi", ampak so to zgolj videoposnetki. Ker je tako precej lažje, kot pa dodatno obdelovati fotografije, predvsem pa napisati cele traktate o vsaki stvari.

Južna Italija je precej prvinska. Iz letališča v Trstu lahko v Bari letite za par deset evrov, tam rentate vozilo in doživite pravo Italijo. Jaz sem se odločil za avto in vožnjo po njihovih cesta. Ko bo naslednjič kdo "pizdil" nad vinjeto - v eno smer vožnje po Italiji sem plačal skoraj toliko, kolikor stane letna vinjeta pri nas. Seveda bi lahko uporabljal "regionalne ceste", vendar pozor - tam, kjer so dvopasovnice sta oba pasova polna in tam, kjer je enopasovna cesta, se vozila "cijazijo". Pri 8 in več urni vožnji pa je precej pomembna zbranost - in na njihovih cestah je potrebno preklopiti v "mode Italija" - preizkusiti, če deluje hupa in se naučiti pokazati s prsti znak (ne govorim o sredincu).

Južna Italija je drugačna. Je manj urejena, kot je Toskana. Je bolj divja, predvsem pa se najdejo kraji, ki so zgodovinsko privlačni in kamor se poleti zgrinjajo trume turistov. Na srečo je okoli 1. maja manj turistov, je pa toliko več Italijanov. Tudi dokaj nečist je ta del Italije - ob cestah so kupi smeti, veliko "pasjih kakcev" je povsod, vendar so ljudje prijazni in govorijo nek svoj dialekt in zelo malo razumejo angleški jezik. Vendar se z njimi zmeniš lahko čisto vse.

V Italiji mi je vedno "žal", da se prehranjujem vegansko. Sploh, ko sem ob morju. Morske ježke prodajajo zjutraj na ulici in lahko jih jeste surove. Parmezan je, vsaj po nasvetu domačinov, najboljši na svetu. In tudi njihove morske specialitete so odlične. Da o vinih, ki se precej razlikujejo od naših niti ne izgubljam besed. Pa vendar se najde tudi hrana za vegane - samo malce moraš biti iznajdljiv in paziti pri sladoledih, ker v njih ni mleka, so pa lahko jajca.

Kot sem omenil zgoraj. Posnel sem kup posnetkov, kjer so predstavljene zanimivosti, ki sem jih opazil. In namesto, da vsak kraj opišem posebej, je spodaj kratka predstavitev in vdelan video. Mogoče se kdaj kasneje, ko najdem kaj več časa, bolj razpišem in napišem še kakšne posebne nasvete ...

Posted from my blog with SteemPress : https://www.had.si/blog/2018/05/21/juzna-italija-z-avtom-bari-matera-polignano-a-mare-tarano-otranto-alberobello-3360-km-v-7-dneh/