MORSKI ROPARJI PRI SVOJEM POGREBU 2

in to (drobne malenkosti. vendar nabite s strašno napovedjo
to so zdaj lepo videli!)in vsak, ki je govoril, je pokazal, kje
natanko so izgubljeni dečki tedaj stali, in potem je dodal nekaj
takega: »Jaz pa sem stal ravno takole prav tako kot zdaj,
in kakor da bi bil ti on tako blizu njega sem bi in nasmehnil
se je, prav takole - in potem se mi je zazdelo, da me je nekaj
spreletelo, nekaj strašno, veš in seveda prav nič nisem
vedel, kaj pomeni, zdaj pa vidim, kaj je bilo!
Potem so se prerekali o tem, kateri izmed njih je umrle
dečke zadnji videl žive, in mnogi so se potegovali za to žalostno
čast in ponujali dokaze, bolj ali manj podprte s pričami; in ko
je bilo naposled določeno, kdo je res zadnji videl rajnke in
spregovoril zadnjc besede z njimi, so ti srečneži dobili nekakšno
posvečeno veljavo, vsi drugi so zijali vanje in jim zavidali. Ubog
fantè, ki se ni mogel pohvaliti s kako drugo imenitnostjo, je
rekel s precèj očitnim ponosom ob spominu:
»Mene je pa Tom Sawyer nekoč nabil.<
Ali tako se ni dalo doseči slave. Večina dečkov je lahko
rekla isto, zato je bila ta odlika prepoceni. Otročad sc je počasi
odpravila, še vedno s spoštljivimi glasovi obujajoč spomine na
padle junake
Ko je bilo drugo jutro konec pouka v nedeljski šoli, je začel
zvon, namesto da bi zvonil kot običajno, pozvanjati mrliču
Nedelja je bila zelo tiha, turobni glas zvona se je nekako ujemal
z zamišljeno tišino, ki je objemala naravo. Meščani so se začeli
zbirati, postajajoč za trenutek v veži, da so se šepetaje pomen
kovali o žalostnem dogodku. V cerkvi sami pa nihče ni šepetal;
tam je motilo.tišino samo pogrebno šumenje oblek, ko so ženske
sedale na svoje sedeže. Nihče ni pomnil, da bi bila cerkvica že
kdaj tako polna. Naposled je nastal premor čakanja, nekaka
pričakujoča onemelost, in potem je vstopila teta Polly, ki sta
ji sledila Sid in Mary, tema dvema pa Harperjeva družina, vsi
v globoki črnini, in vsi verniki, tudi stari duhovnik, so spoštljivo
vstali in stali, dokler žalujoči niso sedli v sprednjo klop. Vnovič
so se vsi združili v molk. ki ga je zdaj pa zdaj zmotilo pridušeno