Pred dvemi leti, med prvomajskimi prazniki, sem se odločil, da poskusim z veganskim načinom prehranjevanja. Brez pričakovanj in brez časovnega okvira. Zgolj, da preizkusim moč svoje volje in preizkusim kako je živeti s takšnim načinom prehranjevanja.
- Prehranjujem se vegansko, vendar nisem vegan!
- 90 dni brez Coca Cole in 90 dni veganskega načina prehranjevanja
- Veganska restavracija L’Erbavoglio / Perugia / veganski burger in leto veganskega prehranjevanja
Ko sem začel z veganskim načinom prehranjevanja - sam se nikoli ne štejem med vegane, ker nisem militanten, ker ne skočim na vsakega, ki je meso, ker ne prepričujem ostalih, so bile opazke na ta način prehranjevanja zelo pogoste. V bistvu celo tako pogoste, da so mi šle v določenih situacijah precej na živce. Namreč, če se jaz ne vtikam v nikogar, ki pije pivo, ali pa ki rad je vampe, zakaj se je potrebno ukvarjati z mojimi prehranjevalnimi navadami?
Moje telo se očitno s takšnim načinom prehranjevanja zelo dobro počuti. In tudi krvne slike temu prikimavajo. Zavedam se, da je moje prehranjevanje precej drugačno od večine tistih, ki se prehranjujejo vegansko - včasih pozabim jesti, včasih jem samo sladkarije, ... In ja, zavedam se, da tudi veganski način prehranjevanja ni vedno samo zdrav - saj je lahko veganska hrana tudi junk hrana. Odvisno od izbire vsakega posameznika. In v zadnjem letu, ko je veganstvo postalo trend, je prišlo na police kup izdelkov, ki imajo oznako vegansko, pa vendar vsebujejo cel kup "druge svinjarije" na katero pa v večini primerov nismo najbolj pozorni.
Kaj sem se naučil v teh dveh letih ....
- vsak naj zase najde način prehranjevanja, ki mu bo odgovarjal
- vsak naj se ukvarja s svojim načinom prehranjevanja in ne z prehranjevanjem drugih
- prepričevanje ne prinaša rezultatov. Dokler se človek sam ne odloči, mu nobeno pametovanje ne bo spremenilo njegovih pogledov na stvari
- veganska hrana je lahko super okusna in zdrava hrana. Lahko pa je tudi veliko slabša, kot pa hrana vsejedcev
- mojemu telesu paše ta način prehranjevanja. Očitno pravilno vnašam vse potrebne sestavine v telo in do sedaj še nisem doživel kolapsa, ali pa bi se mi poslabšala krvna slika
- če se nekdo odloči za veganski način prehranjevanja naj čim manj komplicira. Več kompliciranja, več težav in posledično več "pizdenja"
- nikoli si nisem rekel koliko časa bom zdržal s takšnim načinom prehranjevanja. Ko bom začutil, da bi pojedel meso, bom to tudi storil
- hrana, ki jo pridelaš doma je povsem nekaj drugega od tistega, kar lahko kupiš v trgovini. Predvsem pa je takšna hrana povsem drugačnega okusa
- če se odločiš za takšen način prehranjevanja, potem ne goljufaj - ker v končni fazi goljufaš samo sebe
V dveh letih se je spremenilo kup stvari - v tem času je bilo v Ljubljani odprtih kup novih lokalov s takšno prehrano, predvsem pa je tudi veganstvo postalo malce bolj sprejemljivo, kot je bilo pred tem.
In še nekaj. Da razjasnim svoje mnenje o "posnemanju" realnih jedi kot so naprimer: veganski burger, veganske polnjenje paprike, veganske hrenovke .... Slednjega še nisem niti poskusil in niti ne bom, ampak jaz veliko lažje opišem jed tako, da povem čemu je podobna - veganski burger, ali pa bi lahko za opis uporabil besede: "bun", "patty" iz zelenjave, priloge. Ali ni bolj preprosto rečt, da gre za veganski burger - burger brez mesa, čeprav se sliši kot oksimoron?
Nekaj drugega je, če ljudje iščejo približke mesu - veganski pršut recimo. Ali pa kaj podobnega. Ob takšnih primerih tudi sam zastrižem z ušesi. Ja. Včasih se najdejo primeri, ki komplicirajo. Jaz sem odkril, da je življenje precej lepše, če manj kompliciram ...
Koliko časa se bom še prehranjeval vegansko? Iskreno? Pojma nimam. Ko sem bom odločil, da spremenim način prehranjevanja, ga bom spremenil in življenje bo šlo mirno naprej ... Do takrat pa bom užival v hrani, ki jo rad jem.
Posted from my blog with SteemPress : https://www.had.si/blog/2018/05/06/dve-leti-veganskega-prehranjevanja-je-za-menoj/