Barvilna košeničicoa

Nekatera najpogostejša udomačena imena
za barvilno košeničico so: farbica, košeni-
čica, žoltovina, drenk, lakotnica, lakotnik,
barvasti lakotnik, kožuhki, bodeči trn, zlata
roža.
Barvilna košeničica je močno razvejarn
polgrmiček, ki zraste do 1 m visoko in
spada v družino metulinic (Papilionaceae)
Olesenelo stebelce je spodaj golo, v zgor-
njem delu pa prileglo dlakavo. Zelene
šibaste vejice so pokončne in progaste
ter porasle z enostavnimi premenjalnimi,
skoraj sedečimi listi, ki so suličasti ali
podolgovato la·časti. Lističi so goli ali le
po robu dlakavi. Listna ploskev je zgoraj
temnozelena, spodaj pa svetlejša. Rumeni
metuljasti cvetovi se združujejo v mnogoc-
vetna grozdasta socvetja, ki so na koncu
vejic. Rastlina cveti od junija do avgusta.
Plod je podolgovat strok, od 2 do 5 cm
dolg in večinoma gol. Barvilna košeni-
čica raste po suhih in pustih travnikih,
košeninah, po svetlih hrastovih in borovih
gozdovih do nadmorske višine 1800 m
Podobno kemično sestavo in delovanje
ima tudi sorodna nemška košeničica (Ge-
nista germanica L.), ki se razlikuje od
na opisane po tem, da ima steblo in veje
poraščene s trni.