Zgodba iz nekiga drugiga časa

MOJ ŠTIRINAJSTI ROJSTNI DAN

Nisem obiskovala šole v tako srečni dobi, kakršna je danes, ko se lahko
vsak odloči za študij ali poklic, ki ga veseli. Ko sem jaz hodila v šolo, so lahko
študirali samo premožni otroci. Otroci iz revnejših družin so kljub nadarjenosti
morali ostati doma. Tudi jaz sem bila ena izmed revnih
V tistem času je trajala šolska obveza do štirinajstega leta. Ker sem zgodaj
začela hoditi v šolo, je prej zmanjkalo razredov, kot sem dopolnila štirinajst
let. Zato sem morala zadnji šolski razred obiskovati še enkrat, tako dolgo,
dokler nisem izpolnila štirinajst let
Dnevi so se iztekali. Vsak dan sem računala, koliko srečnih dni je še pred
menoj. Kolikokrat bom še lahko šla v šolo. Starši pa so nestrpno 'čakali na
dan, ko me ne bo treba več poslati v šolo
Prišel je rojstni dan. Kakor ponavadi sem vzela šolsko torbo in mislila: samo
še danes in nikoli več. Pa se je oglasila mati: »Danes ne boš šla v šolo! Nisi več
šoloobvezna!< Prosila sem: »Samo še danes, zadnjič!« »Ne!« je odločno rekla
mati. »Potrebujemo te doma!« Ker niso pomagale prošnje, sem zajokala. Pa
sem starše samo ujezila
Razočarana sem še enkrat objela šolsko torbo in jo shranila. S težkim srcem
sem se zavedno poslovila od šole
Tako seje za moj štirinajsti rojstni dan končal najsrečnejši čas mojega živijenja.