Prihaja čas svečk in romanja na pokopališča. Seveda ima vsak svoje razloge in vsak se odloča po svoji vesti. Pa vendar je bolj pomemben odnos, ki sta ga imeli s pokojnimi za čas njihovega življenja, kot pa dokazovanje z neskočnim številom svečk post festum. Vendar, da ne bo pomote - če vam to paše, potem je to prava pot.
- Na koncu vedno pride smrt
- 1. november – dan spomina na mrtve – recesija? še vedno je povprečno po 8 svečk na grobu
- Dolgost življenja našega je kratka
Zanimivo je, da ljudje prižigajo po par sveč naenkrat, kot da bi se hoteli odkupiti za ta čas, ko si ga niso vzeli, da bi prišli na pokopališče. Roke si manejo cvetličarji in trgovci s svečami, ker služijo na človeškem pohlepu, ko je treba pokazati, da smo ravno “mi” imeli najbolj radi pokojnike!
Če si nekoga imel rad za čas njegovega življenja, potem tudi ni potrebe po svečah. To, da si ga spoštoval in da si ga cenil, si mu pokazal in je pokojnik to razumel. Lepo je, če se spomniš nanj, ga obiščeš na pokopališču in mu prižgeš svečko. Vendar za to obstaja 365 dni v letu in ni samo 1. november tisti dan, ko se “moraš” teh ljudi spomniti.
Ideja, ki je zadnja leta vse atraktivna in se tudi odraža že na pogledu na pokopališče / namesto n-svečk jih kupite minimalno, sredstva pa prispevajte za tiste ljudi, ki jim takšna pomoč lahko pomaga – mrtvi so na žalost že mrtvi in jim kupi sveč ne pomenijo nič. Če bi se ta denar razdelil med ljudi, ki ga potrebujejo za preživetje, oz. ljudem, ki že tri mesece niso dobili svojih plač, bi bilo vse skupaj precej drugače.
Ali pa izberete drugačne alternative, ki so na voljo - električne svečke, ki zdržijo precej dlje. In s tem bi bilo precej manj smeti, v katerih se naš planet utaplja in na katerega moramo biti vse bolj pozorni, kajne?
Moja razmišljanja o tem fenomenu skozi čas:
1. november 2005 – zapišem:
Sovrazim ta dan, ljudi ki nosijo svece na grobove, ljudi ki kupujejo cvetje in zasipajo grobove z njim. Sovrazim ta dan, ki je povsem enak kot so vsi ostali dnevi, le da ljudje ta dan se spomnejo vseh mrtvih. In potem cez celo leto gledam ravno taiste grobove, ki imajo sedaj najvec roz in sveck in ponavadi na njih ne gori nobena svecka. In zenske pridejo pokazat najnovejse plasce, ceprav jim ni narava najbolj naklonjena, ker je prevec toplo za “pelc montle”. In ta sivina, ki se prikrade v ljudi, ko zacnejo razmisljati o dolgosti nasega zivljenja, se mi zdi popolnoma nesmiselna. Smrt je novo rojstvo, je nekaj lepega in ne nekaj koncnega. Zakaj se bojimo stvari, ki jih ne razumemo in zakaj se obremenjujemo z neraziskanim, neodkritim? Je to nase zivljenje, ali pa samo plod krscanstva?!?
1. november 2008 – zapišem:
Lepo je, da se ljudje spomnijo vsako leto, vsaj enkrat, svojih pokojnih, ampak zakaj pretiravanje? Ali ne bi bilo lepše, če bi se namesto 30 svečk, ki se ta dan pojavijo na grobu, le to razdelilo in bi bila prižgana svečka na grobu vsak teden?
1. november 2009 – zapišem:
Naredim tisto, kar do sedaj še nisem. Na pokopališče grem ob natanko 12. uri. In na moje presenečenje je pokopališče mirno in spokojno. In skoraj brez ljudi. No, število svečk in rož seveda pokaže da sem ujel pravo uro, kajti veliko jih je bilo že pred menoj, veliko jih bo še za menoj. In tistih 20€ ali več, kot jih je “zapravljenih” na grob, bi se lahko bolj pametno uporabilo. Tako kot sem že prejšnja leta napisal – razdeliš to in vsak teden prižgeš novo svečko. In tudi odpadkov se nabere od te 1.11. evforije!
Vreme je natanko takšno, kot mora biti za ta dan. Letos ne bo promenade “pelc montlov”, ampak zgolj in samo dežnikov. Poleg tega pa bi lahko marsikdo šel na pokopališče na kakšen drug dan, kot na tistega, ki je “določen”. In tudi grobovi bi bili lahko celo leto urejeni in ne samo v dneh, ko se je treba iti pokazati na “britof”. Hvala za dež!
Posted from my blog with SteemPress : https://www.had.si/blog/2018/10/28/stevilo-sveck-vam-ne-bo-kupilo-odpustka-ker-celo-zivljenje-niste-imeli-stika-s-pokojnimi/