Ljudje imamo različne delovne navade. Nekateri bolje delujejo zjutraj, drugi zvečer, nekateri celo ponoči. Raziskave naj bi sicer pokazale, da naj bi bil človek najbolj produktiven zjutraj, a na svetu obstajajo ljudje, ki jim ni prav dosti mar za tisto kar so ugotovili znanstveniki, še manj pa za tisto, kar počne večina.
Benjamin Franklin bi tudi v današnjih časih veljal za pravega deloholika. Vstajal je ob 04.00. Do 08.00 se je umil, pojedel zajtrk in razmišljal o nalogah, ki jih bo izpolnil čez dan. Med 08.00 in 12.00 se je posvetil delu, sledilo je kosilo, ki pacje bilo vedno delovne narave, saj je med njim bral ali pa urejal svoje finance. Nato se je vrnil k delu, kateremu se je posvečal do 17.00. O narejenem je zvečer diskutiral s sodelavci, vse do počitka, h kateremu je legel ob 22.00.
Franz Kafka je vsak dan delal v zavarovalnici med 08.30 in 14.30. Sledilo je kosilo do 15.30 nato pasi je privoščil okrepčilni spanec vse do 19.30. Nato je poskrbel za svoje telo, si privoščil razgibavanje in nato večerja s starši. S pisanjem je pričel šele ob 23.00 in končal praviloma šele ob drugi uri zjutraj.
Winston Churchil je bil gospod v pravem pomenu besede. Sicer se je res zbujal ob 07.30 vendar je ostal v postelji vse do 11.00. V postelji si je privoščil zajtrk, pregledal je dnevno časopisje in narekoval tajnicam. Ko se je končno spravil iz postelje se je skopal, si privoščil kratek sprehod in se s kozarčkom whiskey-a podal na delo. Že ob 13.00 je sledilo kosilo za katerega si je vzel čas do 15.30. Po tem se je zopet posvetil delu, ali pa z ženo odigral partijo kart ali backgammon-a. Po napornem prvem delu dneva je med 17.00 in 18.30 sledil obvezni počitek. Za tem zopet kopel in nato večerja, ki je bila za slavnega politika vrhunec dneva. Večerja je bila obvezno družabni dogodek pospremljen z veliko pijače in cigarami. Po odhodu gostov, se je pred spanjem še za kakšno uro posvetil delu.