Moja uniforma

Čas je, da se poslovimo. Nikoli nisem ugotovil, kako pomembno je to v mojem življenju. Govorim o "UNIFORM". Zadnjih deset let sem preživel v istem dolgočasnem, monotonskem kosu oblačil.

Vse se spreminja s časom, vendar edina stvar ni bila moja šolska uniforma. Ampak to je tudi edina stvar, ki se je odločila, da se drži z mano skozi moje šolsko življenje. Težko je razmišljati o tedenskem dnevu brez njega, ker je moja letošnja leta postala del mojega življenja, večina pa je bila natančna.

Vsako jutro, namesto da bi bila glavna pozornost moje mame, je moja uniforma. Čas, ki ga mama porabi za čiščenje in likanje moje uniforme, presega čas, ki ga porabi, ko razmišlja o svoji edini hčerki.

Rečeno je, da je najbolj čisti občutek na tem svetu sovraštvo. V mojem primeru je res, razen dejstva, da moja sovraštvo ni proti osebi, temveč predmet v moji garderobi. Manj mi je neprijetno priznati, vendar sem vedno zavidal svojo šolsko uniformo. Mislim, dolgočasen, dolgočasen kos oblačil ima tako velik pomen na svetu. V šoli je vaša akademska uspešnost ali vaše vedenje viden kasneje, vendar se najprej ocenjuje na podlagi vaše uniforme.

Vedno sem razkril, kako je moja uniforma dolgočasna, dolgočasna, staromodna in dejstvo, da je zaradi tega izgledala bolj zdravo. Toda zdaj, ko je čas, da se pozdravim, se zavedam, da ga ne bom več mogel nositi. Resnica je, da je moja uniforma del moje osebnosti. Vsakič, ko pogledam, milijone spominov utripa v mojo glavo.

Moja uniforma je prepričana, postane vsakdo enak, prinaša enakost in enotnost. Nič več ne bom imel razloga za jaslice, upam, da bo moja mama zdaj preživela več časa zaskrbljujoče zame in zdaj bom spoznala, kako lepi so moji prijatelji. Edina stvar, ki ji bom zamudil to modro uniformo. Navsezadnje je edina stvar, ki je zame ostala in me nikoli ni pustila pri miru. Prav tako bi se rad zahvalil svoji uniformi za to, da so moji tantrumi prenašali toliko let.

Nisem si niti predstavljal, da bi nekega dne preživel pol ure in več o tem dolgočasnem kosu oblačil.